Podaljšan: Fotografski natečaj Ustvarjalke

Primite za fotografski objektiv (če ste fotko že ujeli, pa toliko bolje) in pošljite svoje fotografije na odprt fotografski natečaj, ki ga pripravljata Prulček in Kulturni zavod Prule pod nazivom Ustvarjalke

foto: Mik Kovačič

Tema natečaja je ženska umetnica, ki (pre)oblikuje, spreminja življenje. Cilj razstave je proslaviti širok spekter ženskih talentov v sodobnem svetu.

V okvir teme natečaja sodijo posnetki z ženskami v procesu (umetniškega) ustvarjanja, ki izzivajo našo predstavo o ženski perspektivi, saj ženskam ne dajemo prednosti le zato, ker so ženske, temveč jih sodimo kot ustvarjalke.

Kam izginja kultura? 2. del - tovarna ROG.

Na ta veseli dan kulture se oglašamo v imenu slovenske kulture in vsega, kar je kulturno. Ker kultura predstavlja tisto kvaliteto življenja, ki je pozitiven pogoj za razvoj družbe kot celote, nam ni vseeno, kaj je v zadnjem času zaznamovalo našo skupnost.

Nedolgo nazaj smo se v odprtem pismu na MK spraševali, kam hudiča izginja slovenska kultura, pa smo spet pri istem vprašanju. Kultura nas spet zapušča, še tam, kjer je do nedavnega bila doma. V Rogu. A to danes mestna oblast ruši kar z bagri in kladivom. In se pri tem sladko smeji.

Če je bil Rog še do včeraj oaza kulturnim ustvarjalcem, ki so tam prebivali in imeli svoje umetniške delavnice, je danes to bedno prizorišče porušenih prostorov in domov nasilno izseljenih umetnikov, čigar umetnost je predstavljala dušo Ljubljane.

DJ Monday 6. na svetovni lestvici z miksom, ki ga je vrtel v Prulčku

Wohoouu, res veseli in že kar malo ponosni na DJ Monday-a in njegov miks, ki ga je vrtel v Prulčku na predbožičnem Exciteu! Kar ne moremo skriti našega navdušenja, da se je pondelkov Jaka s temle svojim kulskim miksom, ki smo ga še nedolgo nazaj poslušali na našem odru, uvrstil na zavidljivo 6. mesto na svetovni lestvici na MixCloud-u! Yesss!

Kam je izginila kultura - odprto pismo na MK (s figo v žepu)

Človek bi rekel, da nas je kultura zapustila. In ne bi nas smela, saj je del nas, nas naroda, in ne nekaj, kar je ločeno od nas, tam nekje bogu izza nogu. Njeno fizično odsotnost sedaj narod doživlja kot PTSD travmo. Travmo zapuščenosti. Kot zapuščenost v odnosu, v katerem nekdo oddide.

Vsak narod ponotranji kulturo kot notranjega vodiča, in če vodiča ni, bo narodu ta notranji vir manjkal. Pod površjem srca naroda se bo začel skrivati zapuščen in nenasiten otrok, ki se počuti praznega in osiromašenega. Tako prazni in osiromašeni se počutimo tudi mi že nekaj časa, kot da smo ostali fiksirani v nekem razvojnem obdobju in se nikakor ne moremo razviti do konca.