Kam je izginila kultura - odprto pismo na MK (s figo v žepu)

Človek bi rekel, da nas je kultura zapustila. In ne bi nas smela, saj je del nas, nas naroda, in ne nekaj, kar je ločeno od nas, tam nekje bogu izza nogu. Njeno fizično odsotnost sedaj narod doživlja kot PTSD travmo. Travmo zapuščenosti. Kot zapuščenost v odnosu, v katerem nekdo oddide.

Vsak narod ponotranji kulturo kot notranjega vodiča, in če vodiča ni, bo narodu ta notranji vir manjkal. Pod površjem srca naroda se bo začel skrivati zapuščen in nenasiten otrok, ki se počuti praznega in osiromašenega. Tako prazni in osiromašeni se počutimo tudi mi že nekaj časa, kot da smo ostali fiksirani v nekem razvojnem obdobju in se nikakor ne moremo razviti do konca.

Narod ima potrebe. In ena izmed teh potreb je tudi potreba po kulturi. Recimo, da kultura še danes uresničuje rimski duh kruha in iger, četudi, roko na srce, ne ustvarja ravno dosti hrane (bolj tisto emotivno), ampak igre in zabavo. In kdo lahko to potrebo zadovolji? Nadpovprečna umetniška produkcija, ki jo je v Sloveniji nedvomno dovolj. A ta naša potreba je žal zaradi njene trenutne fizične odsotnosti že nekaj časa porušena in zgradili smo prepričanje, da se ne moremo zanesti več na nikogar.

Še več, ker je ta naša potreba po kulturi zanemarjena, smo dobili sporočilo, da naša potreba ni pomembna in s tem izgubljamo občutek lastne vrednosti.

In sedaj bomo v upanju, da kot narod vendarle ne izgubimo tega občutka in prepričanja, z rokami dvignjenimi v zrak, tudi mi na ves glas zagnali vik in krik - naj se sliši do kulturnega ministrstva:

Dajte nam kruha in iger, dajte nam kulturo spet nazaj, saj je del nas!

...s figami v žepih, v pričakovanju, da bodo v tej hiši razumeli naš vik in krik.

Do takrat pa, ljudje, ostanite zdravi in se beremo še naprej!

Sledi objavam na naši FB strani ali podpri nas na Patreonu. Saj… tle smo doma (na to temo bomo še govorili)