Dragi mladi!

Časi so prevratni, časi so prelomni. Časi tudi od vas zahtevajo, da v sebi prebudite svojega spečega zmaja, svojega spečega plemenitega upornika, svojega spečega misleca, svojega borca za pravico in resnico, svojega čuječega, ljubečega sočloveka.

Ne bojte se spregovoriti. Ne bojte se izstopiti iz okvirjev povprečnosti, naveličanosti, prenasičenosti, ležernosti, potrošništva, ignorance. Ne bojte se povedati, kaj mislite, kaj čutite. Ne bojte se biti drugačni, da le niste mlačni. Ne bojte se postaviti zase, ko mislite, da je to potrebno, ko presodite, da so vam kršene pravice. Ne bojte se prisluhniti vesti in delovati po njej (ugovor vesti). Ne bojte se pogovarjati o perečih temah, temah, ki vas žulijo, bodisi zasebno, bodisi družbeno.

Časi preizkušenj kličejo po opazovanju, prepoznavanju in spoznavanju, tako najprej dogajanja znotraj sebe kot tudi dogajanja zunaj sebe, ter na podlagi tega po kredibilnem informiranju in proaktivnem vključevanju. No, bati se ... je človeško. Strah je naravno in normalno čustvo. A polno in odgovorno živeti pomeni tudi tvegati in narediti, kar čutimo, da je prav, kljub morebitnemu občutku strahu v kosteh.

Za konec pa: tudi umetnost je lahko čudovito sredstvo angažiranega, kreativnega in raziskujočega izražanja. Umetnost je ... nosilka vizije in slutnje sprememb.

- Brigita Marko